V teoriji ti je vse jasno, v praksi pa...

Jasno ti je, ko slišiš:

"Imej se rada" in

"Najprej moraš imeti rada sebe, da boš lahko ljubezen dajala drugim".

To si slišala že mnogokrat in veš, da je nekaj na tem.

Tebi pa to ne gre.

Ti imaš lažje rada druge kot sebe.

Sebe ne ljubiš dovolj.

Ne takšne, kot si zdaj.

Ko boš dosegla tisto točko/podobo/stanje, za katero imaš občutek, da ti bo dala ljubezen do sebe, se boš imela iskreno rada.

Zdaj pa še ne.

Zdaj si preveč popustljiva.

Zdaj se še ne zmoreš postaviti zase.

Zdaj še dovoliš, da te drugi preglasijo.

Zdaj te še potrejo besede, ki te ne bi smele.

Zdaj še požreš grenkobo svojega lastnega mnenja, ki ga znova nisi izrazila.

Zdaj se še včasih močno ujeziš.

Zdaj se še razjočeš od nemoči.

Zdaj še razočaraš samo sebe. Vedno znova.

Zdaj te še potrebujejo.

Zdaj še nimaš časa, ker je tempo prehud.

Zdaj si še preveč utrujena.

Zdaj še enostavno ne zmoreš.

Zdaj še …

Taka se še ne moreš imeti brezpogojno rada.

Nekoč pa boš začela »delati na tem«, da boš usvojila tudi to.
In takrat bo vse drugače.

Takrat se bo vse zgoraj napisano popolnoma spremenilo, ker boš postala druga oseba.

Takšna, kot si že od nekdaj želiš biti.

Le da še nisi tam.
------------------------
Zdaj pa, draga moja, pobriši ves zgornji seznam in se ustavi.

Veš, dovolj si.

Popolna si prav takšna, kot si.

Vidim te v globine.

Vidim malo deklico, ki je znala brezpogojno ljubiti življenje in se mu predajati.

Z velikim srcem in iskreno zvedavostjo.

Še zmeraj je tam.

Le da so jo z leti utišali, ji vzeli besedo, jo preglasili.

In zdaj, ko si se spomnila nanjo, ljubi njo.

Imej rada svojega notranjega otroka.

Majhno deklico, ki že zna brezpogojno ljubiti.

Sebe in druge.

Vse je že v tebi.

Vse, kar si želiš biti, si že v tem trenutku.

Vdihni in izdihni.

Nasmehni se.

Na glas izreci: »Jaz sem ljubezen«.

Opazuj, kako blagodejno besede delujejo nate.

Pomisli, kaj lepega si danes storila le zase? 🥰