V bistvu je strah mene.

Že nekaj svojih objav sem namenila strahu, ki ga pri otroku lahko vzbudi misel na končni izpit.

Danes pa bom pozornost namenila strahu odraslega, ki je ob otroku.

Otroci namreč čutijo, zelo močno čutijo.

Otroci bolj kot svoj strah čutijo vaš strah.

Pa vas je sploh strah?

Si strah dovolite začutiti ali ga odrivate stran?

Se delate, da ga ni, češ "saj je vse v redu"?

Morda ste ga odgnali že tako globoko, da ga v resnici ne čutite več.

Čutijo pa ga vaši otroci.

In potem morda nočejo sodelovati, kot bi to želeli vi.

Morda odklanjajo pomoč.

Se upirajo.

Zamrznejo.

So vzkipljivi.

Ali pa so pretirano pridni. Hočejo narediti še več, da bi se mami ali ati počutila v redu.

Morda pa jih je strah, tako zelo strah, da jih vaše besede ne dosežejo, ker je pod njimi vaš nezavedni strah.

Kaj lahko naredimo odrasli, da omilimo svoj strah?

Najprej si ga moramo priznati in se z njim soočiti.

Dovolite, da vam predstavim preprost in hiter način za soočenje s strahom. Morda pa že imate svojega. Potem ga le pridno izvajajte.

🌸Vzemite si nekaj minut samo zase in si poiščite miren kotiček.

🌸Najprej poskusite prepoznati in začutiti, da vas je strah.

🌸Nato dovolite, da vas je strah v vseh razsežnostih, ki jih strah potrebuje, da se izrazi.

🌸Dihajte, močno in globoko dihajte (vdih skozi nos), in si dovolite, da vas je strah.

🌸Če zmorete, si v procesu skušajte predstavljati najhujšo možno situacijo, ki se lahko zgodi.

🌸Predstavljajte si jo, dovolite si jo čutiti in s temi občutki poskusite zdržati.

🌸Pojdite iz glave (iz razmišljanja) v telo (poskusite čutiti s telesom).

🌸Moč strahu bo počasi začela popuščati.

🌸Dihanje se bo umirilo in v telesu boste začutili občutek miru.

Če to naredite večkrat, bo vaš strah pomirjen, vi pa boste lažje podprli svojega otroka in mu stali ob strani, ko bo strah njega/-njo.

Sedaj bo to le še otrokov strah, kajti vi boste svojemu strahu znali odvzeti moč. 🥰