Tisoč misli

Obuješ se, oblečeš, vzameš torbo, primeš za kljuko, stopiš skozi vrata, zakleneš in greš.

Jutro je, narava se je prebudila že pred teboj, zajameš svež zrak, novi dan se rodil prav zate.

In ko te pogledam takole od daleč, se iz tvoje glave vije bel oblaček, kot tisti v stripu. Ti hodiš in on hodi s teboj.

V njem se neprestano menjuje črno besedilo. Napnem oči in berem:

Ne vem, če mi bo uspelo.

Samo da preživim ta sestanek.

Znova ta grozna sodelavka. Ne morem je več poslušati.

Sovražim to službo.

Kaj bomo danes jedli za kosilo?

Je otrok vzel vse zvezke? Pozabila sem preveriti torbo.

Zakaj nisem oblekla drugih hlač?

Ja, tiščijo me. Ti čevlji me znova tiščijo, pa sem jih vseeno obula.

Skregala sva se in zdaj bova nekaj dni na razdalji.

No, vlaga v zraku. Pa ne bom si več likala las!

Samo da pridem nazaj domov.

Utrujena sem. Jutro je, jaz pa sem tako utrujena.

Ne morem do konca vdihniti. Ne morem svobodno zadihati.

Ne vem, kaj naj naredim.

Čutim, kako majhen je moj želodec, ko pomislim na to.

Ta bolečina je spet tukaj. Malo me že skrbi.

Po službi moram v trgovino, pa na pošto, potem otroka peljem v glasbeno, bom šla raje kar vmes v trgovino, potem hitro skuham in letim nazaj po otroka, zvečer pa na telovadbo.

Upam, da na cesti ne bo gneče.

Zakaj nisem šla od doma malo prej! Pa sem si rekla, da bom.

Ko bi imela vsaj malo več energije.

Berem in vidim, kako se boriš. Vmes se za kratek čas pojavi tudi besedilo svetlejše barve. Trudiš se, da bi misli obrnila na pozitivno. Izrekaš jih, za trenutek obstanejo, nato pa jih preplavijo črne črke.

Ne moreš jim ubežati.

Veš, zakaj jim ne moreš ubežati?

Ker pred njimi bežiš v svoji glavi.

Tvoje misli pa ne izvirajo iz glave, čeprav jih tam zaznavaš, ampak iz telesa, iz tvoje podzavesti, iz tvojega celičnega zapisa.

In dokler jih ne boš naslovila tam, pri njihovem izvoru, ne bodo odšle, pa če si vsak dan izrečeš na tisoče pozitivnih afirmacij.

Kaj pa če tokrat poskusiš malo drugače? Če si samo dovoliš poskusiti nekaj drugega? Kaj če bi to bilo tapkanje? Tapkanje namreč pomaga poiskati jedro, izvor negativnih občutkov, nato pa jih nežno počisti iz našega telesa, plast za plastjo, dokler v svojem telesu ne občutiš olajšanja.