Panični napad in EFT
Z učenci smo bili na terenu. Vzpenjali smo se v rahel hrib, vsi so bili razposajeni, vladalo je veselo vzdušje. Naenkrat je eden od učencev potarnal, da ne more več hoditi in da ne more dihati. Učiteljica, ki je bila najbližje, ga je podprla, da ni padel na tla, in ga posedla v senco ob robu ceste. Šla je klicat pomoč, jaz pa sem pohitela k njemu.
Tresel se je, hiperventiliral, bil je prestrašen in venomer ponavljal, zakaj se mu to dogaja. Počepnila sem k njemu in ga prijela za roke. Bile so vlažne in ledeno mrzle. Najprej sem mu z umirjenim glasom zagotovila, da je vse v redu. Da je to samo reakcija njegovega telesa na nekaj, česar trenutno še ne ve, ampak naj se tega ne boji. Telo že ve, kaj in kako, zato mu naj zaupa.
»Ampak ne vem, zakaj se mi to dogaja,« je kar naprej ponavljal kot v transu.
»Mi dovoliš, da ti pomagam?« sem ga vprašala.
»Ja, prosim,« je zašepetal med solzami.
»Na telesu imamo ene take magične točke, ki nas pomirjajo, če po njih rahlo potapkamo. Mi dovoliš, da poskusiva? Na tak način sem pomagala že mnogim ljudem, zato mi lahko zaupaš«, sem mu zagotovila.
Pokimal je.
Pričela sem z rahlim tapkanjem po točkah in zraven govorila pomirjujoče besede. Po dveh zaporedjih tapkanja se je tresenje končalo, dihanje umirilo in panika je popustila. Do prihoda prevoza se je lahko že normalno pogovarjal, nato pa vstal in sam odšel do avta.
Panični napad sva s tapkanjem umirila v pičlih nekaj minutah.
