Otroška moč samozdravljenja

Z metodo EFT (tapkanje) se ukvarjam že nekaj let. Začela sem kot klientka in tako pozdravila mnoge ranjene dele sebe, nato pa sem se začela izobraževati za izvajalko EFT. Želim si, da bi s tapkanjem ljudje spoznali, kakšno moč zdravljenja nosijo v sebi in kako si lahko z metodo EFT olajšajo in obogatijo življenje. 🥰

Danes s teboj delim izkušnjo tapkanja z otrokom. Na ta način sva odpravila že mnoge strahove, bolečine in velikokrat zaustavila krvavitev iz nosu.

Tapkanje pri otrocih lahko učinkuje zelo hitro, ker so zelo pretočni.

Kadar tapkanje ponudim svojima otrokoma in sta za, kar seveda ni vedno, potrebujemo le nekaj krogov po točkah in je to, kar ju je pestilo, odpravljeno.

Včeraj je mlajši sin prišel do mene zaskrbljen, ker mu je od gledanja nekega posnetka »v glavi« ostal spomin na sliko, ki ga je vznemirjala in strašila.

»V glavi imam to sliko in ne vem, kako naj jo dam ven,« je zaskrbljeno povedal. Bil je na robu joka.

Ker moja tolažba in objem nista pomagala, sem mu predlagala tapkanje in bil je za.

Tapkala sva sliko, ki jo je imel v spominu in neprijetne občutke, ki mu jih je vzbujala. Opisal jih je kot tak vijoličen občutek v trebuščku. Vmes je tudi povedal, kako slika izgleda (Tukaj moram povedati, da v očeh odraslega ta slika ne izgleda grozljiva in bi ga lahko začela prepričevati, da to ni nič groznega, saj so samo narisane oči, ta lik ni resničen in podobno - pa tega ne smemo nikoli narediti! Za otroka so slika in grozljivi občutki, ki jih vzbuja, še kako resnični in dejansko doživlja čisto pravo grozo in strah.).

Med tapkanjem sem ga povabila, da da tej sliki naslov in izbral je takega, da se je ob njem začel na ves glas smejati.

Potrebovala sva le še dva kroga s tapkanjem naslova in naslavljanjem telesa, nato pa je zadovoljen vstal in rekel, da je zdaj veliko veliko bolje in tega neprijetnega občutka ni več.

Pustila sem mu, da gre.

Tik pred spanjem je povedal, da ga skrbi, če zaradi te slike ne bi mogel zaspati. Ni ga več skrbela slika, ki sva ji že odvzela negativen naboj, ampak spanec. Želel je potapkati še ta strah pred spanjem.

Med tapkanjem se mu je porodila ideja: »Veš, kako lahko preženem ta strah?« »Kako?« sem ga vprašala in ga še kar tapkala po točkah.

»S smehom«, je rekel in se začel režati kot pečena mačka, ko je znova izrekel naslov svoje slike, ki ga je prej skrbela. Smejala sva se skupaj, odtapkala ta krog do konca in pomirjen je odšel v posteljo.

Tapkanje starša z otrokom z veliko bližine in ljubezni je lahko resnično čudovita izkušnja, proces pa močan, ker gre za otrokovo popolno predajo in zaupanje staršu.

Otroci lahko, če jim sledimo, zelo dobro in čutno usmerjajo potek tapkanja, vizualizirajo bolečine, dobivajo spontane ideje o rešitvi nekega problema in uporabljajo lastno moč samozdravljenja.