Ko mi je težko, grem in objamem drevo.


Ko mi je težko, grem in objamem drevo.

Ja, jaz sem ta, ki objema drevesa (ha, to bi bilo lahko moje indijansko ime). 😉

Si tudi ti na tem? Na objemanju dreves? Če še nisi, ti iz srca priporočam, da poskusiš.

Sicer pa … draga mama, kako si te dni?❤️

Te stiska in duši misel na izpite, na uspeh tvojega otroka, če bo zmogel/zmogla, če bo šlo skozi, če boš ti zmogla biti ob njem/njej sočutno in ljubeče …

To obdobje je izjemno naporno za oba. Zate in za tvojega otroka.

Zato poskrbi zase, preden poskrbiš za otroka.

Morda si popolnoma razrvana, živčna, v stresu, polna prebujenih strahov, ki se vlečejo od bogve kdaj in zdaj butajo na plano. Pa ravno zdaj, ko bi morala biti v stebru moči. Morala biti opora. Morala biti spodbudna in bodriti in tolažiti.

Morala.

Ti pa ne moreš.

Čeprav je morda na tvojem obrazu nasmeh.

In si rečeš: »Bo že. Itak da bo.«

Tvoja energija pa govori drug jezik.

Jezik, ki ga sliši tvoj otrok.

Saj veš, da otroci vejo in čutijo in da te berejo zadaj, za tvojim nasmehom.

Zato poskrbi zase.

Ti najbolj veš, kaj ti prinaša mir.

To so malenkosti. Ni treba na masažo in na neke hude tretmaje. Mislim … lahko tudi to, seveda, če je tebi to to.

Sicer pa … beri, če rada bereš, pojdi na sprehod, privošči si kopel, sedi, leži v travi, poslušaj petje ptic, opazuj oblake, pojdi na vrt in dlani zagrebi v zemljo, hodi bosa, pobožaj žival, poslušaj glasbo, pleši, poj, teci, kolesari, meditiraj, vadi jogo, spij skodelico kave ali čaja v miru, zapri oči in bodi, objemi drevo …

Včeraj sem imela polno glavo vsega in misli kar niso hotele nehati vrtati po mojih možganih.

Kadar se vame naseli tak čuden nemir, ga najlažje preženem z naravo.

In sem šla.

Na čisto kratek sprehod do bližnjega gozda.

Bil je tako poživljajoč, da si zasluži svojo objavo.

Trajal je le slabih 15 minut, ampak vrnila sem se prerojena.

In vmes sem seveda objela svoje drevo s črko M (nujno dodajam, da mi je avtor te črke neznan, jaz to vsekakor nisem, ker so mi drevesa sveta).

Tale fotografija je nastala že nekaj časa nazaj.

Zdaj je gozd zelen in poln ptičjega petja. Čudovit. Naravnost čudovit.

Hvaležna sem zanj.