Kdaj si nazadnje bosa skakala ristanc?

Jaz sem ga danes.

Zadnji spomin, ki ga imam na skakanje ristanca, je sončen dan. Narisala sem si ga na tla pri keljišču. In uživala v igri. Sama. Hja, jaz sem se velikokrat igrala sama, ker blizu nisem imela nobenih otrok. In mi je bilo prav fino. 😉

Danes sem imela popoldansko varstvo otrok, ki ga imam vsak ponedeljek.

Šli smo ven, seveda, in zunaj je bilo hudo vroče.

Pri šoli imajo en teden na tleh z barvo narisane čisto nove igre.

Ampak nobeden od otrok se ni igral.

Baje so se jih že naveličali …

No, v meni pa živi en tak radoveden, radoživ otrok in sem prosila eno deklico, če mi pokaže, kako se že igra pismo.

Poznaš?

Na tleh je narisano pismo in potem skačeš po eni nogi in po poljih brcaš kamenček.

Nekje v davnem spominu imam, da sem se to igrala.

Kam je šla moja lahkotnost skakanja po eni nogi? sem se spraševala med igro. 😊

Kmalu so se nama pridružili radovedni obrazi in bilo jih je več in več.

Najprej so prišle deklice.

Bilo nam je tako vroče in jaz predlagam, naj se sezujejo in skačejo bose.

Nejeverno so me gledale, če mislim resno.

Ena je rekla, da se lahko prehladi.

Nekaj se jih je veselo sezulo do bosih nog.

Ene pa so želele imeti obute nogavice. 😊

Ko so nas zagledali mlajši otroci, so tekli povedat še drugim, da se lahko čisto zares sezujejo in so bosi!

In skačemo dalje. Sedaj nas je igro igralo že več.

Ker mi je bilo v allstarkah zelo vroče, sem se sezula še jaz. Pa kaj. Pač … če je vojna, je vojna za vse. 😊

Potem so prišli še fantje in na koncu smo bosi skakali po vseh igrah (čez čas so šle dol tudi nogavice), vmes pa odkrili še vodo in opazovali odtise naših stopal.

Prav fino smo se imeli.

Naslednjič pa jih nahecam, da bomo bosi hodili po travi.

(Mi je ena deklica danes povedala, da se to pa baje ne počne, ker so tam živali in te lahko piči čebela. 😉)